Globinska ostrina pri preslikavi skozi lečo
Pri preslikavi skozi lečo nastane ostra slika predmeta na določeni razdalji b od leče. Ta razdalja je odvisna od goriščne razdalje leče f in oddaljenosti predmeta a od leče. Zveza med temi količinami je enačba leče
1/f = 1/a + 1/b
V fotoaparatu je leča z dano goriščno razdaljo f. Ko fotografiramo predmete, ki so od leče fotoaparata oddaljeni a, nastane na zaslonu, ČE je od leče oddaljen
b = a f/(a - f)
njihova ostra slika. Slika točke je točka. (Ne upoštevamo omejitev zaradi valovne narave svetlobe - uklona.)
Skoraj nikoli niso vsi predmeti enako oddaljeni od leče, nekateri so bližje, drugi dlje. Njihove slike na zaslonu niso ostre, ampak razmazane. Slika točke A ni nujno točka, ampak večja lisa, ki je enake oblike kot zaslonka fotoaparata.
Globinska ostrina je pojem, ki pove, kako velike so lise, ki so slike točk, ki so bolj ali manj oddaljene od leče. Globinska ostrina je ''večja'', če so lise majhne, in obratno. Globinska ostrina je odvisna od goriščne razdalje leče (ki je ne moremo spreminjati), od razdalje b (ki jo lahko spremenimo tako, da lečo približamo zaslonu ali jo od njega oddaljimo) in odprtine zaslonke. Večja odprtina zaslonke pomeni večje lise in manjšo globinsko ostrino. Z bolj zaprto zaslonko je globinska ostrina večja.
Z drsniki lahko spreminjaš lego točke A, lego leče in odprtino zaslonke. Opazuj, kako se s spreminjanjem odprtine zaslonke spreminja velikost lise - slike točke A na zaslonu. Poskusi nastaviti parametre tako, da bo na zaslonu ostra slika točke A. Tedaj so slike predmetov, ki so bolj ali manj daleč od leče, neostre.
Klemen Leban in Barbara Rovšek, julij 2010